O meni
Anže Marinko
Objavljeno: 10. 04. 2026
Anže Marinko (Foto: Karolina Marinko)
Na kratko o meni
Svoje zanimanje in razmišljanje bi poenostavljeno vsebinsko razdelil na nekaj področij, ki se med seboj precej razlikujejo pa hkrati pomembno povezujejo. V vsakem od teh področij pa imam seveda še vedno dovolj prostora za rast.
Vera in upanje
Prihajam iz večje krščansko verne družine. Že kmalu po začetku osnovne šole sta nam starša omogočila udeležbo na Frančiškovih taborih, ki so jih organizirali bratje frančiškani in manjše sestre sv. Frančiška. Tja smo hodili vsako leto do konca osnovne šole, saj smo prihajali z veseljem. Tam sem vzljubil svetega Frančiška Asiškega in njegovo duhovnost.
Poleg ministriranja pa je v osnovni šoli na mojo vero ključno vplivalo predvsem skavtstvo, kjer sicer v tistih letih ni bilo posebno globoke duhovnosti, ampak zaradi dobrih prijateljev sem ostal bližje cerkvi tudi kasneje.
V gimnazijo sem se vpisal skupaj s soskavtom Maticem in sicer v Želimlje, kjer pa sem spoznal in vzljubil še mladostno/mladinsko karizmo in duhovnost svetega Janeza Boska, ustanovitelja salezijancev.
Kasneje sem bil precej aktiven skavtski voditelj in pevec v več pevskih zborih, od katerih bi omenil predvsem župnijski mladinski zbor in študentski zbor MPP. Bi pa rekel, da vse to otroštvo in mladost nisem imel tako žive vere, ampak je bila pogosto razlog za mojo aktivnost v cerkvi dobra družba. Globlji odnos z Bogom imam v večji meri šele v zadnjih mesecih, ko sem ob ženini diagnozi, zdravljenju, predvsem pa po njeni smrti okrepil vero in zaupanje v Njegov načrt. Ampak nikar ne mislite, da pogosto ne pride suša ali da imam posebej dobro disciplino molitve. Več o tej poti vere in upanja pa kdaj drugič.
Narava
Ob svetem Frančišku in skavtstvu sem se zaljubil v Stvarstvo, naravo, živali, našo prelepo domovino Slovenijo. Rad imam stik bosih nog s tlemi, vonj gozda, travnikov, podeželja (tudi vonj kmečkih živali). Rad imam sončne zahode in soj sestre lune, veter pred dežjem in jutranjo slano, četudi na vetrobranskem steklu.
Matematika
Od nekdaj sem najraje igral miselne igre in reševal matematične uganke. Temu je precej logično sledil študij matematike, četudi ni bil moja prva izbira. Tekom študija sem imel še posebej rad različne numerične algoritme in programiranje, zato sem nadaljeval in ostal v bolj programerskih vodah.
Družina, odnosi in ljubezen
Pred manj kot enim letom je umrla moja čudovita žena Karolina (4. 1. 1999 - 2. 6. 2026). Par sva postala pri mojih 22 letih (januarja 2019) in intenzivno delala na odnosu. Že v prvih mesecih sva se pogovarjala več ur na dan, skoraj vsak dan, še več pa med mojo študijsko izmenjavo na Dunaju in med pandemijo Koronavirusa. Od dveh let in pol do poroke sva se skoraj dve leti pogovarjala večinsko preko video- in telefonskih klicev. Zdelo pa se je, da greva kljub vsemu v zakon precej pripravljena.
Slabo leto po poroki sva dobila hčerko Ajdo, nekaj mesecev za tem in le dobro leto po poroki pa je Karolina izvedela za diagnozo raka (rabdomio sarkom). Sicer sem zelo družinski človek, ampak pred tem sem v službi pogosto delal tudi precej več, da bi se izkazal. Zaradi diagnoze in zdravljenja sem končno ostal več doma in smo naslednji dobri dve leti imeli precej lepo družinsko življenje kljub mnogim omejitvam zaradi slabe odpornosti (in s tem omejenim druženjem), kondicije in občasne Karolinine odsotnosti zaradi hospitalizacije. Imela sva res odprt iskren odnos in sem se ogromno od nje in z njo naučil predvsem o veri, odnosih in vzgoji.
Po njeni smrti sem še poglobil odnos z obema najinima družinama in se ponovno odprl za druženje s prijatelji (prve mesece le v manjših krogih, zdaj pa grem z veseljem tudi na kakšen večji dogodek). Veliko časa pa zdaj seveda preživim z najino prekrasno hčerko.
Sicer pa tudi rad hodim v hribe, kuham, pojem, plešem, pogledam kakšen dober film ali preberem dobro knjigo in še kaj. Ne počnem pa nekaterih teh stvari prav pogosto, četudi jih imam rad.